10. »VSE JE NAGRADA«

10.del: PROTOKOL PRIPRAVE NA "UČNO SEANSO"

1.Resetiranje vodnika:
K vadbi s psom se odpravimo, ko smo psihično povsem sproščeni in neobremenjeni z vsakdanjimi skrbmi. Le tako imamo možnost, da se posvetimo učenju psa na njemu odgovarjajoč način. Pa vseeno to še ni dovolj za nevtralen pristop k šolanju psa. Kritično se moramo zavedati svoje nedopustne vzkipljivosti, pomanjkanja potrpljenja, psihične obremenjenosti z željenim ciljem in se temu primerno NEVTRALIZIRATI. Potrebno se je vsakič posebej strogo distancirati od kakršnekoli vodnikove želje in prepustiti psu njegovo naravno voljo po sodelovanju. Velika večina vodnikov se tega boji saj bi tako kaj kmalu ugotovili, da "silijo" psa v vse za kar imajo sanjsko predstavo.

a.)PSIHOLOŠKA PRIPRAVA vodnika je torej nujen obredni element vsakič preden vzamemo psa iz pesjaka ali avta.

b.)PLAN DELA imamo pripravljen glede na predhodni »trening« in ob tem upoštevamo tudi možnosti rezervnih variant, če se na psu določene ponazoritve učnih elementov ne bi obnesle najbolje. Zavedajmo se, da sredi dela ne smemo ostati brez idej, če se nekaj ne izteče po planu. Vsekakor je bolje, da se prilagodimo psu kot, da trmasto vztrajamo pri svojem. Plan dela poskušamo udejaniti vsaj nekje okrog 70% načrtovanega. Če nam to uspe smo lahko zelo zadovoljni in če gre na kakšnem treningu bolje se s tem ne smemo obremenjevati naslednjič. Vedno se moramo MI prilagajati psu s količino dela, kriterijem in postopnim uvajanjem motečih dejavnikov.

Razne torbice za hrano so popolnoma neprimerne za delo s psi saj nas pes zaradi torbice ne vidi dobro obenem pa se navaja na dišeče vonjave, ki prihajajo iz nje. Pes bo hitro ugotovil, da priboljškov ni takrat, ko ni torbice. Zato je primerna kvečjemu za v "Jurski park."
Že preden odidemo z doma si pripravimo priboljške, ki smo jih morda shranili od kosila ali jih na sveže narezali na koščke primerne velikosti. S seboj ne smemo pozabiti vzeti potrebne opreme, ki jo bomo potrebovali na začasnem poligonu tako kot ne primernih igrač. K opremi sodi tudi kliker (če smo psa učili na ta sistem) pozabiti pa ne smemo tudi na primerno obutev in predvsem zgornji del obleke (brezrokavnik z vertikalnimi žepi brez odvečnih zadrg) - tesnejša jakna z več žepi ali dovolj širokim ovratnikom v katerega gre po možnosti še žogica. Poleti je primerna že navadna kolesarska majica kajti dostop do primerne igrače ali hrane mora biti enostaven, hiter in po možnosti brez izgubljanja po tleh. Koščke salame - primerne velikosti imamo delno spravljene v ustih, da je pes pozoren na naš obraz. Pljuvanje hrane pri odpoklicu moramo vaditi posebej v prazen krožnik na tleh. Cilj je, da pes ujame košček hrane vmed padanjem. Toda to ga je potrebno naučiti ločeno. Pred vadbo ponovimo – osvežimo spomin – kje (v katerem žepu) se nahaja določena nagrada.

3.Priprava TERENA:
Za ogrevanje vodnika poskrbimo s pripravo terena in vmesnim neprestanim ponavljanjem učnega načrta. Ob postavljanju pomožnih količkov, stojal, skakalnice, igrač, posodic s hrano, potrebnih ovir, stola ali postavitvijo sledi se koncentriramo na TRENUTNO sposobnost psa.

4.Obredni PROTOKOL priprave psa:
Preden vzamemo psa iz avta poskrbimo za »klasično pogojevanje« s katerim psu olajšamo POVEZAVO med učnimi pripomočki (katere zlagamo pred še zaprtega psa) in prihajajočo aktivnostjo. Tako se bo kuža lažje pripravil na sodelovanje z nami še preden sploh začnemo.

5.Zadnja kratka OBNOVA NAČRTA dela:
Če je potrebno si v ta namen že doma pripravimo listek s potrebnimi učnimi elementi in rezervnimi idejami. V mislih lahko izvedemo tudi vizualizacijo aktivnosti. Ko vzamemo psa ven ni več premišljevanja na pozabljene stvari zato se PREJ skrbno pripravimo.


6.PREDEN PSA VZAMEMO iz pesjaka, avta ali boxa:
počakamo, da si najprej z vsaj minimalno pozornostjo na vodnika PRISLUŽI IZHOD na teren. Pes naj z nečim pokaže, da si resnično želi sodelovanja z vodnikom (lajanje, praskanje, tresenje …) saj je edino želja predpogoj za nadaljevanje!

7.UVOD v učno seanso:
Ko stopimo s psom na vadišče ga moramo za vsak slučaj najprej PSIHIČNO RAZBREMENITI oz. sprostiti. Potrdimo en zadovoljiv začeten najmanjši delček vedenja s hrano in ga »položimo« (na prostor), da se navzame vonja in vlažnosti terena, prisotnih zvokov in morebitnih motečih dejavnikov (cesta, otroci, hrup …). Ko nas po določenem času pes pogleda je šele nastopil čas, ko lahko pristopimo in pričnemo z vadbo.



8.Učenje - šolanje - igranje:
Ko smo si torej pripravlili načrt dela, rezervne variante, priboljške, potrebne igrače, se primerno oblekli in obuli, pripravili teren , se ob tem ogreli in si sproti ponavljali plan dela smo šele pripravljeni na DELO S PSOM!!! Ne pozabimo na KOLIČINO dela, KRITERIJ (stopnjo zahtevnosti) in prilagajanje motečim dejavnikom ob natančenem TIMINGU (časovno natančno označene potrditve) -opisano v 2.delu: IGRA = SREDSTVO.



Odhod na sled

9.Določitev momenta ZAKLJUČKA VADBE:
Najpomembnejše v celi vadbi je pravilno določen čas, ko rečemo magično besedo KONEC – NIMAM ČASA! Ta trenutek je odvisen od množice dejavnikov in ga uporabimo takrat, ko pes zares uživa mi pa mu damo vedeti, da je naš čas »dragocen«, ga čimprej pospravimo, da si bo tako prihodnjič še bolj želel sodelovati.

10.Psa pospravimo v MIREN KOTIČEK
Vse kar po treningu potrebuje je posoda sveže vode in MIR!!! Tako se psu snov najbolje »usede«.



Nikita & Aya Q.