7. »VSE JE NAGRADA«

7.del: STRATEGIJA pristopa - »IPO 3«

.
Po tej metodi je način razmišljanja o učenju posameznih disciplin po programu IPO morda nekoliko drugačen, vsekakor pa je drugačen PRISTOP K UČENJU psa. Precejšen del razlike v pristopu je razviden že iz dosedanjih člankov kateri so konstruirani predvsem na »splošni uporabnosti učenja« psov z metodo pozitivne motivacije za KAKRŠENKOLI namen. Pozitivna motivacija preko te metode vpliva na jačanje odzivov psa, sistem ''klasičnega šolanja'' z uporabo kazni pa odzive ''duši'' in jih poizkuša izničiti.
.

Ker ravno ta INDIVIDUALNA UNIVERZALNOST možnih smeri po tej metodi velja za vsakega psa na sicer »delno prilagojen način«, je uporabna med ostalim tudi za učenje po programu IPO. Ta program po katerem tekmuje tudi vsa svetovno znana elita je sestavljen iz potreb po zadovoljevanju in izživljanju vseh nagonov, ki so sestavni del pasje osebnosti.

Kontra na klobaso

Ob učenju te »kraljevske discipline« se srečamo z RAZLIČNIMI NAGONI kateri se kažejo že ob samem začetku učenja, ko psa sicer zelo previdno in počasi ''seznanjamo'' z novimi učnimi temami.. Vse bolj se izražajo v nadaljevanju učenja, ko se pes sreča z reševanjem različnih novosti, izzivov ali problemov. Tu pridejo do izraza tudi prirojene osebnostne lastnosti posameznega psa katere so zapisane v njegovih genih. Da bi jih izkoristili v največji možni meri, smo kot dobri in skrbni učitelji dolžni psom na »PRAVILEN način PREDSTAVITI« vsako disciplino posebej, da jo bo imel takoj od začetka priložnost spoznati v ENAKI LUČI kakor naj bi sijala ves čas šolanja.

Živalski NAGONI:
so prirojeni načini vedenja na osnovi INSTINKTA, ki so zapisani v genih. Čeprav je šolanje psov zasnovano na zadovoljevanju teh nagonov, je za uspešno učenje pomembno predvsem ZAVESTNO OBNAŠANJE našega psa. To pa je odvisno predvsem od POČUTJA PSA in njegove »dejanske želje« po sodelovanju z nami. Zato svojega psa učimo tako, da bo sodeloval z nami izključno iz LASTNIH interesov.

.

.
Igra s plenom ..................................... Odjava sodniku

Plenski, krdelni in obrambni nagon je prisoten v vsakem psu bolj ali manj izrazito in se pri učenju različnih disciplin med sabo mešajo v določenih trenutkih tako, kakor tudi »OBČUTKI« kateri so vzrok za počutje psa ob šolanju.

Osebnost našega psa in njegov značaj sta odvisna od RAZMERJA in PRISOTNOSTI določenega nagona, SPOSOBNOSTI IZRAŽANJA nagona pa tudi od POČUTJA PSA med šolanjem. Če z natančnim opazovanjem »pasje govorice« skrbimo, da bo POČUTJE PSA DOBRO ali primerno, kar je pogoj za uspešno učenje po tej metodi, potem smo psu zagotovili dobre ali skoraj optimalne pogoje za učenje. Le tako bo lahko zadovoljeval svoje MAXIMALNE SPOSOBNOSTI izražanja nagonov kateri se skrivajo v našem kosmatincu.

Če vodnik smatra, da njegov pes nima določenega nagona dovolj izrazitega za potrebe šolanja, se ga posameznemu psu na noben način NE MORA DODAJATI. Ob poskusih, da bi iz svojega psa naredili drugega, lahko z neprimernim krmiljenjem kvečjemu zatiramo in uničujemo še obstoječe nagonske interese. Rezultat je lahko še slabši.
.

Plenski nagon

PLENSKI NAGON:
je po domače »lovski nagon« povezan z ISKANJEM in UBIJANJEM plena ter PREHRANJEVANJEM. Sproži ga lahko zvok, gibanje ali vonj. Pri šolanju lahko pse z izrazito močnim plenskim nagonom veliko lažje šolamo oziroma dobimo boljše rezultate učenja. Ob učenju nam pomaga: pri večji želji psa po igri s plenom ali norenjem za žogico, boljši koncentraciji na vržen ali nastavljen plen, intenzivnosti vlečenja igrače in ''trganja'' plena ali večji želji po iskanju hrane. Plenski nagon lahko tudi vklopimo z izgovorjavo besede, katere posledice pes že pozna (mačka, baraba, poštar...).

Nežen dotik

KRDELNI NAGON:
je povezan s pripadnostjo neki skupini oziroma krdelu. Sposobnost psa, da uživa kot pripadnik krdela, nam omogoča njegovo pripravljenost za SODELOVANJE z vodnikom. Naš pes je v »krdelnem nagonu«, ko nas med učenjem opazuje ali nas spremlja pa tudi, ko uživa ob negi in božanju. Pri šolanju se sproži ob »pričakovanju« nagrade, ob pohvali, nežnem dotiku psa ali že ob nasmehu. Zato je koristno, če »videz zadovoljnosti« tudi sami uporabljamo ob učenju psa. Tako mu lahko damo vedeti, da tudi sami uživamo v druženju in sodelovanju z njim in na enak način nam kuža sporoča enako nazaj. To je obenem tudi zaželjeni videz tekmovalnega para v novejšem času.

Jeza

OBRAMBNI NAGON:
izvira iz potrebe psa po preživetju lastne vrste. Izraža se predvsem takrat, ko se naš kuža počuti OGROŽENEGA. Kaže se v: BOJEVITOSTI ali IZOGIBANJU. Ti dve »nasprotujoči si obliki« se v psu med seboj mešata in le od trenutnih okoliščin je odvisno, katera bo prevladala. Enak vzrok lahko enkrat pri psu sproži željo po izogibanju, spet drugič pa bojevitost. Odziv psa se lahko celo v trenutku spremeni, ko se zaradi istega vzroka »izogibanje« sprevrže v »bojevitost«. Če se pes med vajo poslušnosti po ''starih metodah'' kaznovanja počuti s strani vodnika ogrožen, je šolanje onemogočeno.

PRIMER: Če smo med VODLJIVOSTJO na povodcu našemu psu s ''cukanjem'' pokazali sistem neprestane grožnje zaradi zaostajanja, hoje vstran ali prehitevanja, smo v njem sprožili OBRAMBNI NAGON. Odzival se bo lahko z:
a.) izogibanjem: pes bo še bolj zaostajal, hodil vstran, se med igro klavrno igral in po končani igri s plenom ne bo hotel priti takoj do nas
b.) bojevitostjo: poskušal se bo upreti vodniku s svarilnimi signali, opozorilom ali celo napadom.

Tudi s takoimenovanim "KLINOM":
oz. zapiranjem vodnikove smeri pes izraža MIRITVENE SIGNALE izogibanja ČEPRAV NEKATERI MISLIJO, DA JE PES V MOČNEM NAGONU. Miritveni signali lahko nastanejo zaradi prenapornih treningov, dolgočasnih ter monotonih treningov in v psu sprožajo nelagodje ob spremljanju vodnika. S ''klinom'' bi nas kuža rad ustavil in omilil naš stres, ki ga povzročajo zanj prezahtevne razmere.

Pasji odzivi »uporništva« in »izmikanja« so značilne posledice zastarelih sistemov šolanja. Učenje je temeljilo v glavnem na iskanju »sredstev preprečevanja« in »ogrožanja« in uporniški psi so že s samim ''kontriranjem'' dosegli svojo potrditev ostale pse pa so označili za ''nesposobne'' s pomanjkanjem nagona!? in po domače rekli, da se ''izogibajo delu''. Te odzive so imeli v preteklosti učitelji po ''klasičnih metodah'' priložnost dobro spoznati in jim ''strokovno?!'' pravijo "KONFLIKT"?! - le čemu?

Zobki

Ogrožanje in maltretiranje kužka seveda ni potrebno, saj se po metodi potrjevanja pozitivnih odzivov v psu obrambni nagon praktično nikoli ne vklopi. Naše šolanje temelji predvsem na izkoriščanju plenskega in krdelnega nagona, obrambni nagon pa se v psu sproži praktično le ob nastopu pri vajah obrambe. Le takrat ima pes priložnost pokazati ''iz kakšnega testa'' je, ob samem šolanju pa tega ne preizkušamo prepogosto, ker nas to lahko zelo drago stane.

Po ''kontri''

Zato velja zlato pravilo: NAJ UŽIVA IN RASTURA PES!!! in ne njegov vodnik ali marker. Občutki kakršni se mešajo v psu, so ob šolanju zelo pomembni in kdor se ''požvižga'' nanje bo imel ob učenju svojega psa neprestana vprašanja ''KAKO pa zdaj''?!

POČUTJE PSA:
je ob učenju novih stvari torej nerazdružljivo povezano z »MAKSIMALNO sposobnostjo izražanja nagonov«. Tudi zaradi tega velja pozorno opazovati in proučevati signale s katerimi pes ob šolanju izraža svoje počutje. Tako kot je umirjenost in sproščenost človeka pomembna za sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov, je tudi samo sproščen in skoncentriran pes sposoben pokazati svoje maksimalne zmožnosti takrat, ko to od njega pričakujemo.

Oporne točke strategije pristopa za program IPO po tej metodi se navezujejo na povezovanje prisotnih nagonov pri učenju vsake discipline posebej ob upoštevanju MOŽNOSTI dobrega počutja psa med učenjem, katere so združljive s šolanjem po sistemu »Vse Je Nagrada«:

1.SLED JE HRANA:
Sledenje po IPO programu predstavlja šablonsko izumetničeno iskanje hrane, katera je v naravi sicer nujno potrebna za preživetje. Ta prilagojena slika katero uporabljamo v športnih disciplinah daje psu sicer izkrivljeno podobo iskanja hrane, ker bi jo pes v naravi poiskal na svojstven in ravno tako uspešen način. Zadovoljuje pa »osnovne potrebe« po sproščanju plenskega nagona in to moramo med učenjem psu tudi omogočiti.

.

Glavna izhodiščna in oporna točka iskanja: te hrane je torej NAŠ PES kateri ima izrazite sposobnosti zaznavanja vonja. Na jačanju, praktični uporabi in potrjevanju teh sposobnosti psa mora torej sloneti tudi »strategija učenja« po tej metodi. Glavni ''akter'', ki išče in vodi tekmovalni par je torej PES in nikakor ne vodnik!

Po tej metodi psu nikoli ne dajemo VTISA, da vodnik ki ob sledenju hodi s sledarskim povodcem za njim, VE kje poteka sled katera ga vodi do nagrade, čeprav jo v večini primerov vodnik postavlja sam. Najbolje je, da s previdnim dodajanjem kriterijev poskrbimo, da bo pes v veliki večini primerov USPEŠEN brez dodatne pomoči ali vpliva vodnika. Le tako naučen pes bo SAMOSTOJEN ob reševanju ''problemov'' in kazal SAMOZAVEST ter INTENZIVNOST ob ključnih trenutkih reševanja morebitnih zapletov. NATANČNOST pa si bo ravno tako izpilil, če mu pustimo dovolj časa in možnosti, da sam ugotovi katera pot do cilja je zanj najkoristnejša in najlažja. Ta pa ne sme biti vedno najbližja.

Vohouc

ISKANJE POŠKODBE TAL = »PRIMARNA NAGRADA«
ker se pes potrjuje sproti ob samem vohanju. Dodatno se potrjuje še z odloženimi predmeti polagalca, kateri predstavljajo »SEKUNDARNO NAGRADO« in se jih ravno tako razveseli, ker iz izkušenj ve, da nagrada sledi ob menjavi predmeta. Zato je dobro naučiti psa nakazovanje predmetov ločeno od sledenja, kot samostojen člen, ki ga vzamemo iz »vedenjske verige« samega iskanja (članek št.6: "Pot Do Mozaika Vedenja").
.
Ker je ISKANJE kot »primarna nagrada« samo po sebi nagradljivo, postane lahko za psa z nezadostno utrjenim predznanjem nakazovanja pomembnejše kakor sami PREDMETI na sledi , ki pomenijo samo »sekundarno nagrado«. Ravno tako kot pri učenju ostalih vedenj, lahko tudi neizdelano vedenje »nakazovanja predmetov« utrdimo naknadno, če psu ta »učni člen« ni dovolj razumljiv in nagradljiv.
.
Ob dodajanju kriterijev moramo biti ravno tako pazljivi in pozorni na počutje psa!!! že pred in med samim sledenjem predvsem zaradi tega, da pes ohrani močno voljo do sodelovanja ves čas učenja. Če je med sledenjem »počutje psa« kljub dolgotrajnemu iskanju še vedno zelo dobro ni potrebe, da bi iskanje nadaljevali ravno do konca položene sledi. Zaključimo ga lahko tudi prej pri enem od predmetov saj pes ne ve kje je konec, če imamo glavno nagrado tudi pri sebi. Tako bo kuža odnesel s treninga sigurno dober in nagradljiv občutek!!! - s katerim bo začel naslednji trening. Če bi nadaljevali do konca dolge sledi, se ta občutek namreč lahko še spremeni in s tem tudi uspešnost vaje.

USPEŠNOST TRENINGA:
se ocenjuje po dobrem občutku, ki ga PES odnese domov in ne po zadovoljnem občutku nas, kot vodnika. Rezultat, ki ga iščemo ob učenju, je vedno dobro počutje psa ob uspešnem sodelovanju z vodnikom. To je edino merilo in hkrati garancija za dober in konstanten napredek. Zavedajmo se zlatega pravila: Pomembna je KVALITETA in ne kvantiteta!!! Zato se vedno posvečajmo raje »izvrstnim delčkom« kot povprečni celoti. Enako velja tudi pri učenju drugih disciplin ali ostalih panog kinologije.

2.POSLUŠNOST JE IGRA:
V tej disciplini se izraža predvsem krdelni in deloma plenski nagon. Kot že rečeno je po sodobnih merilih ocenjevanja prihodnost na strani ''odprtih'' psov, ki imajo pozitiven odnos do dela, ki kažejo s svojimi odzivi željo po sodelovanju in delujejo z veselim in zadovoljnim videzom dovolj natančno, da je končna slika poslušnosti v korektnih mejah, ki so določene s pravilnikom.

.

Poslušnost = NAGRADA
.

Do te slike pridemo z združevanjem vseh prioritet in dolžnosti, ki nam pripadajo kot VODJI KRDELA ter že naštetih potrebnih vrlin vodnika (4.del). Vse te lastnosti uporabljamo po tej metodi ob natančnem opazovanju počutja psa med učenjem in nenehno ''tehtamo'' med njegovo ŽELJO in SPOSOBNOSTJO ABSORBIRANJA zahtevnosti učne teme. Psa ''smotrno'' potrjujemo ob že naštetih načinih »USMERJANJA VEDENJA« (5.del) ali kakšnimi, mogoče psu še bolj razumljivimi in dostopnimi.

.

»SMOTRNO« pomeni tako, da ne pretiravamo z prepogostimi nagradami, kot tudi ne s pretiranim dodajanjem kriterijev oziroma zahtevnosti. Po tej metodi ne učimo vaj poslušnosti v namen, da bi nas pes ''ubogal'' ampak, da bo pripravljen na sodelovanje iz lastnega interesa. To sčasoma dosežemo z rahločutnim dodajanjem učnih elementov in občasnim - variabilnim potrjevanjem čedalje daljših »vedenjskih verig«. Če stopnjujemo z »odlašanjem nagrade« ob preciznem opazovanju psa in s tem ne pretiravamo, bomo počasi pridobili njegovo zaupanje. Obenem se bo kuža navajal, da nagrade v obliki hrane ali celo igre ne potrebuje več in bo sodeloval iz lastnega veselja in same želje po zabavi ob izvajanju vaj.

Naravna želja

Na ta način smo po prijazni poti prišli do podobnega rezultata kakor po metodah »klasičnega šolanja ''na trdo''« le, da je na koncu PARTNERSKI ODNOS med psom in vodnikom zdrav, sproščen in poln MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA kar je med preiskušnjami neprecenljivega pomena. Če učimo po metodi »Vse Je Nagrada« pes sčasoma postane ''odvisen deloholik'' kateremu sčasoma ni več potrebna potrditev z igro ali hrano ampak ga polnovredno zadovoljuje že samo izvajanje vaj in POHVALA VODNIKA. Pogoj za uspešno sodelovanje in jasno komuniciranje je pravilno vzpostavljen zdrav krdelni odnos s svojim psom. Le tako bo vodnik lahko med izvajanjem vaj brezskrbno zaupal svojemu partnerju in v kombinaciji z njim deloval sproščeno na tak način, da ga bo pes razumel povsod enako.

Po starih sistemih je za vodnikove napake ob šolanju vedno ''plačal'' pes. Ljudje si predstavljajo, da pes točno razume kaj je naš cilj učenja in kaj piše v naših pravilnikih. Ob SVOJIH napakah se jezijo na ''slabega'' psa kateri potem res ne zna več ustreči svojemu glasnemu in zahtevnemu vodniku.

Pogoj za uspeh je UMIRJEN VODNIK, ki točno ve kako bo predstavil UČNI PLAN svojemu psu. Tega je potrebno sestaviti glede na odzive na preteklem treningu in predvideti tudi več »rezervnih variant«, da bo imel pes v vsakem primeru možnost spoznati naš namen in bo v izvajanju tudi USPEŠEN. Tu nam zelo pomagajo posnetki naših treningov, ker le na ta način najbolj verodostojno uvidimo svoje napake.

''Neproduktivna'' pot

Vse v pravilniku navedene vaje poslušosti zahtevajo določene razdalje oz. potrebno število korakov. Vaje si sledijo v določenem zaporedju in ga vadimo v »ŠABLONSKEM treningu«, ki je le ena od 14 vrst potrebnih treningov za pripravo psa na preiskušnjo (8.del).

Toda za POVEZOVANJE »glavnih vaj« so potrebne poti, katere NISO sestavni del posameznih vaj. Vodljivost na teh poteh se ravno tako ocenjuje in daje celotni sliki poslušnosti dodaten skupni videz usklajenosti in odnosa nastopajočega para. Povezovalne poti med posameznimi vajami imenujem ''NEPRODUKTIVNE POTI''. Npr.:Pot do prijave sodniku, od sodnika do štartne pozicije, poti okrog stojala za prinosila, pot do odlaganja in po njem, pot do odjave ter po njej... Teh poti je več kot deset odvisno od programa izvedbe.

Možnost treninga OSNOVNE VODLJIVOSTI je potrebno torej večkrat izkoristiti predvsem na »neproduktivnih poteh«, katerim posvetimo glavni pomen zaradi preusmeritve pomembnosti glavnih poti. Da se torej pes ob vrsti »šablonskih treningov« ne bi preveč dolgočasil sestavimo določene treninge le v smeri neproduktivnih poti in priložnostno izvajamo vaje na njih z namenom preizkusa ''GENERALIZACIJE'' oz. posplošenja naučenega vedenja. To je torej hkrati preizkus dejanske pripravljenosti izvajanja vaj na signale v MEŠANEM ZAPOREDJU v nenavadnih smereh. Te poti uporabljamo tudi na »Mix treningu«.

3.OBRAMBA JE NAGRADA:
O pisanju učenja discipline kjer je izražen obrambno plenski nagon in sposobnost prenašanja obremenitev, avtor zaenkrat nima še dovolj izkušenj, da bi izražal splošno mnenje - čeprav REZULTAT: C = 94t. na svetovnem prvenstvu govori sam zase. Kaj več o najinem učenju obrambe z Olgo pa več v 13.delu "OBRAMBA IPO".

UGRIZ = NAGRADA za disciplino

Strategija in način učenja pa je nedvomno enak kot pri učenju ostalih disciplin, saj nima smisla psu predstavljati načinov učenja, ki niso kompatibilni z tistimi katerih je navajen ''od malih nog''. Sistem učenja je še v razvoju in se nanaša na iste smernice učenja katere so predstavljene v ostalih člankih.

Au!

Naj omenim, da je v psih prisoten tudi »ODTEGNITVENI NAGON«, ki je posledica ljubosumja. Le ta pride do izraza, če psu odvzamemo nekaj dobrega, naprimer ukvarjanje z njim in se vpričo njega začnemo ukvarjati z drugim psom. Psu tako v primerih ''slabše aktivnosti'' pokažemo, da nam ni mar za cilj vaje in takrat se v njem sproži »LJUBOSUMNA želja po SODELOVANJU«, katero lahko izkoristimo za uspešno nadaljevanje aktivnosti. Ta način lahko s pridom uporabljamo tudi pri šolanju vseh disciplin programa IPO kakor ostalih panog kinologije.

"ORIENTIR" za skorajšnji ZAKLJUČEK uspešne vadbe:
če hočemo doseči optimalen rezultat na naslednjem treningu. Nikoli ne sme biti cilj uspešen današnji trening, temveč vedno NASLEDNJI. Če se bo pes po današnji vadbi počutil dobro in izživel z nami samo za vzorec svojih nagonskih interesov, bo HREPENEL!!! po NASLEDNJEM treningu, če mu sploh lahko tako rečemo. Vse je namreč le nagrada, igra, druženje in sprostitev .

»PES SE UČI«:

povsem drugače kot si predstavljamo. Ob morebitnem ''vsiljevanju'' vedenja izbira med ''manj neprijetnimi'' ali pa zanj KORISTNIMI dogodki. Človek misli, da ga pes ''uboga'', ker je končno doumel, da je naša beseda zanj »ZAKON«. Drugi si spet predstavljajo, da jih ima pes »RAD« ali jih uboga, ker že od malega ve kaj je po naših merilih »PRAV« in kaj sme. Pa ni tako.

Pes pozna le »ŽIVALSKE ZAKONE«
in se po njih tudi ravna, človeških zakonov NE RAZUME in se nanje ''požvižga''! Živalski zakoni mu narekujejo predvsem PREŽIVETJE lastne vrste. To bo dosegel na svoj način z »izogibanjem nevarnostim« oziroma »izkoriščanju dobrin«, ki se mu ponujajo. V tem procesu »boja za svoj obstoj« naš pes ne gleda na ''ljubezen'' in bratstvo ter na to, kdo ima koga in koliko ''RAD'' ampak na svoj OBSTOJ! Našemu kosmatincu je vseeno kaj je za nas prav ali narobe. Psu je pomembno predvsem tisto kar se NJEMU zdi prav. Tako se tudi obnaša.

Vsak pes je ''Kosmat za ušesi'':
Ko že mislimo, da smo ga nekaj naučili in da nekaj »ZNA«, nam je sposoben narediti največjo in povsem nepredvidljivo ''neumnost''. Tega se večina ljudi zaveda. Toda kje je takemu nepredvidljivemu obnašanju vzrok? Ja, za nas je to morda neumnost, zanj pa edina pravilna stvar, ki jo je bil celo DOLŽAN narediti!

Nadgradljivo »ZAVEDNO učenje«

ZAKAJ?: Zato, ker se pes ob našem »zavednem učenju« hkrati »UČI nezavedno« tudi SAM!!! (4.del). Na to ljudje radi pozabljamo. Če naše učenje ni nadgradljivo, če se metode šolanja ne povezujejo, če učni pristop med šolanjem spreminjamo, je naše početje v pasjih očeh ''brez pravega smisla!!!'' ter zanj povsem »NELOGIČNO«. Zato včasih ukrepa po svoje.

Podobno »KONTRAVERZNO« svojega psa ljudje po ''RAZNIH STROKOVNIH NASVETIH?!'' učijo pravil primernega sobivanja v privatnem življenju. Ko bodo vsa nasprotujoča si ''pravila'' presegla zanj sprejemljivo mero tolerantnosti, se bo pes počutil »DOLŽAN ukrepati« po svoje. S tem nam bo pokazal - kaj smo ga DEJANSKO učili oz. kako je ON razumel naše učenje.

Ob šolanju svojega psa torej UČIMO zavedno in hkrati NEZAVEDNO!!! Pri tem ponavadi vidimo samo naš cilj učenja in ob tem pozabljamo, da ima pes SVOJE CILJE. Največkrat se ne zavedamo, da ga učimo prav nasprotno od tistega kar bi želeli. Ob ''vsiljevanju vedenja'' se zelo pogosto dogaja, da nas kuža prav ničesar ne razume. Zato je zelo pomembno, da svojega psa vseskozi dobro opazujemo, ga skušamo spoznati kot celovito osebnost in ob najmanjših znakih nesporazuma pravočasno ukrepamo. Do kosmatinca se obnašajmo predvsem ISKRENO če hočemo, da nas bo SPUSTIL v »SVOJ svet« in nam s tem na široko odprl vrata v - za človeka ''znanstveno področje''.

Vendar, kot že omenjeno, šolanje psov ni nikakršna znanost in je prilagodljivemu vodniku z laičnim pristopom celo v veselje. Kasneje, ko že sestavljamo cele vaje v MOZAIK, uporabljamo »igro kot sredstvo« samo za potrditev celega sklopa členov ali za res izvrstne odzive.

GLAVNO NAGRADO
enostavno prevzamejo same IZVEDBE vaj. Pes jih bo rad izvajal saj so mu v enako potrditev kot nagrada ali igra. Vlogo »sekundarnega utrjevala« tako prevzame že sama NAPOVED vaje oz.slika priprave, vlogo »primarnega utrjevala« pa IZVEDBA vaje. Rezultat je neubranljivo »klasično pogojevanje!!!« (3.članek) kar je bil, zdaj že lahko razkrijem, naš OSNOVNI NAMEN šolanja po tej prijazni metodi. Če smo iz svojega psa uspeli narediti ''deloholika'' lahko prestopimo v tekmovalne vrste.

Pri tekmovanjih se kasneje pokaže, da samo USPEŠEN PAR kaže nadpovprečne rezultate zato ne gre iskati vzrokov neuspeha samo v ''slabih, ''živčnih'' in ''zbeganih'' psih saj imajo psi dobro razvito sposobnost zaznavanja našega dejanskega počutja in se temu primerno obnašajo ter odzivajo.

Psi imajo zmožnost, da nam »BEREJO naše MISLI«. Le te so lahko čiste, zaupanja vredne in neobremenjene, če je tak tudi RESNIČNI ODNOS z našim kosmatim partnerjem.

Nikita & Aya Q.

(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com)