4. »VSE JE NAGRADA«

4.del: VODNIK

V tem poglavju se bomo posvetili najbolj boleči temi pravilne »VLOGE VODNIKA« v takem krdelu kjer vlada blagostanje ob vzporednem šolanju psa. Predvsem vodniki šolanih psov moramo znati ZDRUŽITI svojo vlogo vodje krdela, ki jo izražamo s svojim obnašanjem doma ter vlogo, ki jo kažemo in uveljavljamo med šolanjem na vadišču. Če hočemo, da bo imel naš pes čisto sliko, se ti dve vlogi med seboj ne smeta razlikovati ampak le DOPOLNJEVATI.

Večina ljudi si predstavlja, da je šolanje psa hiter proces, ki je odvisen predvsem od napotkov kinoloških mojstrov, da obstajajo metode po katerih se vsi psi uspešno učijo in dosegajo zagotovljene rezultate. Da že praktično mladiček, še posebej, če je potomec delavnih staršev, prinese s seboj na svet vse znanje tega sveta. Da pes točno razume kaj mu govorimo v svojem jeziku in da dobro ve, česa vse ne sme ter kaj je prav in kaj ne. Pa ni tako.

Edino, če bi bil naš pes digitron, v katerega samo vstaviš čip z zaželjenimi funkcijami in rezultati, bi bilo to res. Toda naš kuža na srečo ni računalnik ampak ŽIVO BITJE, ki občuti svet okrog sebe. Zato nam kot čuteče bitje tudi toliko pomeni. Včasih se nam zdi kakor, da nas hoče razumeti - nas in naše POČUTJE! To mu tudi zelo dobro uspeva. Vsaj poskusimo ga včasih razumeti tudi mi.

MLADIČEK: ki se skoti slep in gluh ne zna NIČESAR, razen lulati. Vse od kakanja naprej ga uči najprej mati psica, potem vzreditelj in nazadnje »glavno in odgovorno« vlogo prevzame njegov vodnik. Kuža se uči tudi sam in sicer od okolja in drugih oseb s katerimi je v stiku - praktično 24 ur na dan! Večino teh stvari se uči »NEZAVEDNO«. Vse kar bi ga rad naučil njegov VODNIK pomeni »ZAVEDNO učenje«. Našega jezika na razume, ker pozna samo tistega, katerega ga je učila njegova mama psica.

Nezavedno učenje z opazovanjem

Človekov način učenja mu je tuj in nenaraven, saj je v pasjem svetu VSE DOVOLJENO - razen izrecno prepovedanega. V krdelu mu ni TREBA ničesar narediti razen tistega, kar se njemu zdi prav. Zaigrajmo na to struno in ga šolajmo tako, da se mu bo to zdelo PRAV in KORISTNO!!! Vsiljevanje učne snovi kuža ne razume kot učenje. V tem procesu le IZBIRA med »prijetnimi ali zanj koristnimi« in neprijetnimi dogodki! Ob ''vsiljevanju'' vedenja se pes torej uči drugače kot si predstavlja človek.

PRIMER: Po zastarelih metodah so učili sedenje s potiskanjem zadnjice proti tlom in hkratnim vlečenjem ovratnice navzgor. Ubogi kuža se je ob tem učil, da vodnikova sklonjena drža pomeni ''napadalnost'', njegova roka povzroča neprijetno ''siljenje'', ovratnica ''davljenje'', vodnikov gromki glas »SEDI« pa ''grožnjo'', da bodo vse te neprijetnosti kmalu nastopile, če se mu jim ne bo uspelo pravočasno izogniti. Odtod tudi izraz »KOMANDA!?«. Tudi, če se je pes sam usedel je ob njem še vedno stal neprijetni vodnik, kateri ga neprestano ogroža in nekaj sili. Ko mu je po tem vodnik ponujal igro, je pes marsikdaj sploh ni hotel sprejeti ali se je igral zelo klavrno. Kako ne, saj mu isti človek kateri mu je tik pred tem grozil, zdaj hoče »vsiliti« spet nekaj drugega, kar si je zamislil. Podobno kakor bi paznik novemu zaporniku ''rinil'' kos torte. Odnos med človekom in psom je ob šolanju po starih metodah ''naelektren'', poln nespoštovanja, brezbrižnosti in nezaupanja.

Pes se zavedno uči od nas

Po metodi »Vse Je Nagrada« vodnik psa ničesar ne uči ampak mu DOVOLI, da se kuža uči SAM. Človek psu ničesar ne ''vsiljuje'' ampak ga le STIMULIRA z malimi in večjimi nagradami, da se začne sam obnašati kot pobudnik učenja. Komunikacija med njima poteka preko nevsiljivih SIGNALOV s katerimi človek pri psu samo izzove že prej naučeno vedenje. (o tem v naslednjih člankih)

SODELOVANJE Z VODNIKOM
psu postane prijetno in ZANIMIVO. »Pes človeku ZAUPA« ker ve, da mu ta noče nič žalega in se obenem uči SAMOSTOJNEGA reševanja zagonetk. Človek svojega psa spoznava kot bitje in se uči brati signale svoje živali s katerimi ta izraža svoje počutje. Oba začneta SODELOVATI preko naravne govorice -SIGNALOV!!! in ne ''komand'' oz. povelij. Njun odnos je nastrojen pozitivno in prijateljsko. Tudi človek začne počasi zaupati svojemu psu. To je bistvena razlika med starim in novim razmišljanjem o šolanju psov.

Napotek: Pes se NEPRESTANO UČI od nas zato pazimo na svoje dosledno obnašanje povsod kjer nas lahko opazuje. Tako psu olajšamo razumevanje naše povezujoče se vloge VODNIKA in SKRBNIKA. Zato naj bo ta doma enaka kot na vadišču. Nadaljevanje in nadgrajevanje enakega odnosa daje psu najbolj jasno sliko. Le tako bo kuža povsod upošteval kaj ga njegov zanesljiv, samozavesten in izkušen vodja krdela vztrajno uči.

Točka ''pobiranja'' igrače

Če se bomo doma do psa obnašali nadvse ljubeče in mu vse podarili, ob šolanju pa od njega vse samo ZAHTEVALI, bo pes zmeden saj bo presenečen nad našo spremembo vedenja. To ga lahko med šolanjem pripelje celo do stresa in se z miritvenimi signali popolnoma distancira od sodelovanja z vodnikom.

PES IZBIRA!
Ko bo spoznal našo ''DVOLIČNO vlogo!?'' bo doma rad sodeloval z nami, ravno med učenjem pa nas bo lahko ignoriral, ker mu je vloga vodnika z surovim in brezbrižnim obnašanjem neprijetna. Kosmatinec se bo obnašal do nas ravno tako, kot se bomo mi do njega. Zato ne smemo nikoli ''kuhati'' zamere, če nas je s čim spravil v slabo voljo. Takoj, ko nezaželjeno vedenje ugasne, moramo pokazati dobro voljo in se dejansko razveseliti!

Psi so TENKOČUTNA bitja in opazijo stvari, ki so za človeka čisto nepomembne. Morda zaradi pomankljive socializacije v mladosti še niso srečali kolesarja, dojenčka, slišali vlaka...itd. Zavedati se moramo, da je »SOCIALIZACIJA« proces, ki se nikoli ne zaključi in ga je treba obnavljati ter nadgrajevati.

Svojega psa moramo sprejeti takšnega kot je. Ne poskušajmo iz njega narediti svojega idola, kakršnega smo si zamislili. Pes nas kot človeka sprejema brez vsakih omejitev. Če se bomo do njega obnašali KOREKTNO nas bo spoštoval ne glede na to, če smo stari, bolni ali žalostni. Toda najprej moramo MI narediti prvi korak in ga sprejeti kot celovito osebnost.

''Modeliranje'' vodljivosti s hrano

VADIŠČE:
naj pomeni predvsem združevanje PRIJETNEGA z nekaj KORISTNIM. Psa ne smemo šolati tako, da bi ta dobil občutek krivde za ''nepravilno'' vedenje in naše nezadovoljstvo ob učenju. Po starih metodah je vodnik neprestano ''opozarjal'' svojega psa na nezaželjena vedenja (z neprestanim ''NE'' ali ''FUJ TO'') in mu s tem ustvarjal občutek ''krivca'' za vodnikovo nezadovoljstvo. Pes, ki je bil prisiljen prevzemati krivdo na ''svoje rame'' je čeprav nerad, sicer ''ubogal'' vodnika - toda njun ODNOS je bil na preveliki distanci.

INTENZIVNOST sodelovanja na vadišču bo naraščala, če uspemo v psu vzbuditi občutek USTVARJALNOSTI!!! Drugače: Pes naj bi se med učenjem počutil kakor dober poslovni partner.

Bolje je, da psu prepustimo med izbiro KORISTNEGA in nekoristnega početja. Po naši metodi dajemo povdarek na potrjevanju dobrih, boljših in predvsem IZVRSTNIH odzivov! Te dosežemo z razvrščanjem nagrad po vrednosti. Pes tako ne dobi obremenilnega občutka ''krivca'' ampak je orientiran na NATANČNO sodelovanje zaradi SVOJIH koristi in ne vodnikovih ''zahtev''. Če med učenjem skrbimo za DOBRO počutje psa, bo vedno RAD sodeloval z nami. In če nam uspe, da se ob šolanju tudi sami dobro počutimo smo dosegli pogoje za dober rezultat.

PROTOKOL priprave oz. »RITUAL«

nam pomaga k boljši koncentraciji psa in izkoristku sicer kratko odmerjenega časa učenja. Z ustaljenim načinom priprave na posamezno aktivnost, psu sugeriramo kaj sledi. Tako ga že vnaprej ''psihološko'' pripravimo na učenje. Če zlagamo učne pripomočke PRED še zaprtega psa, jih bo počasi povezal s prihajajočim delom (KLASIČNO pogojevanje!!!) in se jih veselil. Če bo ob pogledu nanje cvilil, se tresel ali lajal, bo malenkost kasneje učenje začel kot ''navita ura''.

PREIZKUS POGUMA - za psa ali markerja?

Če bi vodnik rad uspel z učenjem po tej metodi:

1. mora biti s psom v pozitivnem PRIJATELJSKEM ODNOSU na vseh področjih življenja brez občutka ''slabe vesti''
2. pri vsaki najmanjši stvari mora biti DOSLEDEN, zelo STRPEN in VZTRAJEN
3. večino truda mora vložiti v KRATKE aktivnosti katerim se počasi dodaja zahtevnost in količina, vse s ciljem povečevanja ŽELJE psa po sodelovanju
4. mora treninge sestaviti tako, da se bo pes učil na SVOJIH IZKUŠNJAH in vendar imel možnost, da bo na koncu vedno USPEŠEN!!!
5. mora ob učenju v psu ustvariti občutek intenzivnega in zavzetega sodelovanja predvsem zato, da mu bo lahko kasneje BREZ SKRBI ZAUPAL
6. mora uspešno določati pravi MOMENT ZAKLJUČKA VADBE s pomočjo »točke razgretosti« kot orientirja
7. mora smiselno, načrtno in čimbolj raznoliko sestavljati učne seanse, da se bo imel pes priložnost naučiti vedno nekaj NOVEGA in ZANIMIVEGA

NIČ NI ZASTONJ!

Vse kar si pes želi, naj bi si najprej prislužil - ob tem PAZI, da ga želja ne mine! Naučiti psa pomeni, da mu znamo dokazati, da se mu splača. Ob tem ne pozabimo zlatega pravila, da si mora PES želeti neko stvar, ne mi! Naša naloga je, da preko OCENE želje določimo »kriterij zahtevnosti« učnega elementa (2.del) in ga prilagodimo trenutni »situaciji« glede na »NAGRADO«, ki se obeta. Pojem "nagrada" pomeni le tisto, da pes dobi nekaj koristnega ali užitnega, kar mu drugače nikoli ni zastonj na razpolago.

Napotek: Zavedajmo se edinih »INSTRUMENTOV« (2.del), ki jih imamo za usmerjanje vedenja in z njimi razpolagajmo nadvse SMOTRNO. To pomeni da moramo paziti, da nagrad s ''podarjanjem'' ne razvrednotimo. Nič ni narobe, če včasih pride pes do nagrade na lažji način - le zastonj ne sme biti nikoli!

Prihod vodnika

PRIMER: Preden psa spustimo iz pesjaka, preden sme v avto, v naše stanovanje ali preden dobi obrok hrane - vse to so nagrade! - lahko čakamo, da ispolni vsaj eno malenkost: nas pogleda, se vsede, da glas, prostor, tačko, postavi ušesa, privzdigne zg.ustnico ... Nagrada je tudi, če primemo povodec (ker sledi sprehod), jemanje igrače ali posode v roko, dotik kljuke na vratih, ko poberemo ovratnico in nešteto drobnih stvari katere psu pomenijo ''napoved'' UGODNOSTI. Ne podarjajmo mu jih zastonj, če hočemo vzgojenega psa.

OVRATNICE:

Ko smo že pri ovratnici - z uporabo različnih vrst OVRATNIC, povodcev ali oprsnic lahko nakažemo psu kakšne vrste aktivnost sledi. Že ovratnice se torej med seboj razlikujejo po nagradi in vrednosti, hkrati pa psu sugerirajo kakšna aktivnost sledi. Namen ovratnice nikakor ne sme biti posebnost funkcije zategovanja ampak samo dodatno sugeriranje aktivnosti katera sledi.

Daj - DAM!

Pes hitro dojame sistem: ''Daj - DAM!'' ali »Najprej moram nekaj napraviti, da v zameno dobim nagrado« - ZAVEDNO učenje. Če ugotovi tudi drugega: »Ničesar mi ni treba, če je pretežko, nagrade pa si lahko poiščem drugje tudi sam« (smeti, gnoj, luknje, mačke, drugi psi ...) moramo naslednjič predvideti tudi to možnost in ga, če smo na sprehodu že prej pripeti, spustiti kriterij ali motivirati tako, da se lahko ukvarja samo z nami. Vsak sprehod je dobro izkoristiti za gradnjo medsebojnega odnosa. Temu pravim »delavni sprehod«.

Brez nič - NI NIČ!

Vzporedno z metodo »Daj-DAM!« mora pes spoznati tudi drugo plat medalje: »Brez nič - NI NIČ!«. Če se pes NI pripravljen potruditi za nagrado, smo verjetno prezahtevni in si je NE ŽELI dovolj - mogoče tudi zaradi premočnih motečih dejavnikov. Lahko malo spustimo kriterij, da kuža nagrado vseeno dobi ali pa se PRENEHAMO ukvarjati z njim: »Prav, če nočeš - pa NIČ!«, ga zapremo in gremo. Ignoriranje tudi psi zelo koristno uporabljajo v svojem sporazumevanju z nami. Pes hitro uvidi, da nam je VSEENO za njegovo sodelovanje, toda ker se potem NIHČE ne ukvarja z njim, mu je dolgčas. Naslednjič bo mogoče razmislil o posledicah. Paziti moramo samo, da nam kdo od domačih ne pokvari sistema in ga slučajno nagradijo z ogovarjanjem »A si že spet sam - revček!?« ali celo ''crkljanjem'' ob nepravem času!

PRIPRAVLJENOST PSA:

Ko učimo svojega psa, moramo vsakič natančno opazovati vse mešane občutke v njem. Ko je pes skoncentriran na vodnika, tik preden začneta vajo, ne smemo predolgo odlašati z začetkom izvedbe. Ugotovljena je:

1.DEJANSKA PRIPRAVLJENOST za izvedbo vedenja, ki traja krajši čas. Pes se sunkovito popravi v natančen osnovni položaj, fiksira pogled v svojega vodnika, pričakuje začetek aktivnosti in s tem kaže MAKSIMALNO ŽELJO. To je čas za signal!!! Ne čakat in gledat okrog. Psu bo vaja v nagrado!, saj se je natančno popravil v osnovni položaj in zato pričakuje vodnikov odziv s signalom.

Dejanska pripravljenost

2.NAVIDEZNA PRIPRAVLJENOST za izvedbo. Površna ocena sicer kaže daljši čas pripravljenosti 4-10sec, toda z drobnimi signali nam pes kaže, da ima samo kratkotrajno željo in da mu bo koncentracija vsak čas popustila. S površnim opazovanjem psa bomo mogoče na hitro ocenili, da je željan čakati na naš signal (poleg, sem, prostor, hop, išči, drži ga ...) ''cel dan'' pa smo se ZMOTILI. Če nismo s signalom »odgovorili« pravočasno, ima lahko pes ušesa še ravno tako pokonci toda maksimalna želja ga je že minila. Lahko, da je samo malenkost spustil glavo, z enim očesom na kratko poškilil vstran ali malenkost nagnil užesa nazaj in TO NI VEČ TO!!! Če bomo trmasti in še dalj časa čakali, da bo spet postavil ušesa kot so bila prvotno, ga bo lahko minila želja in začele zanimati že druge reči namesto vodnik in vaja.

3.NEPRIPRAVLJENOST za izvedbo vedenja. Pes nam z jasnimi signali kaže, da smo zaradi predolgega ''utrujanja'' oz. čakanja na začetek vaje izgubili potreben stik z njim, več kot 10 sec. Bolje, da spustimo »kriterij zahtevnosti« in potrdimo to, kar je pes po »trezno realni oceni« še sposoben ponuditi v tistem trenutku, ga izdatno sprostimo z igro in na kratko ob spuščenem kriteriju poskusimo ponovno. Če poizkus tokrat uspe, PRENEHAMO!!! z učenjem tega člena in gremo na drugega ali zaključimo učno seanso in ga pospravimo - še najboljše!

PRIMER: ko pes sedi v osnovnem položaju in s pozornostjo pokaže, da je pripravljen za prikaz vodljivosti traja njegova MAKSIMALNA pripravljenost približno 1-3sec. Če bomo med učenjem izkoristili vedno maksimalno pripravljenost psa za neko aktivnost, bo pes bolje skoncentriran na izvedbo posamezne vaje. Izvedel jo bo najbolje kot je sposoben. Pripravljen bo na večjo količino dela ter po pravočasni potrditvi predvsem na NADALJNJE aktivnosti. Pozorni moramo biti torej na vsako malenkost pri opazovanju psa, če hočemo da bo resnično veselo sodeloval.

Že ob sedenju v osnovnem položaju nam lahko pes z odmikom 5-15cm vstran sporoča, da NI pripravljen za nadaljevanje sodelovanja. Če bomo trmasto vztrajali in vseeno začeli z vodljivostjo, bo njegov položaj odmaknjenosti najverjetneje ostal enak tudi med gibanjem ali bo pes začel povrhu še zaostajati za vodnikom. Z izražanjem miritvenih signalov nam pes skuša sporočiti, da je v »stresu«. Ta lahko nastane zaradi preglasnega ali prezahtevnega vodnika, prehudih motečih dejavnikov ali pa se pes vodnika zaradi neprimernega šolanja celo »BOJI«!!!

Poistovetenje

PRIMER: Zgornja slika prikazuje samo občasne poizkuse POISTOVETENJA z živaljo. Lahko se tudi uležemo in pustimo psu, da taca po nas in se hkrati z njim igramo preko plena. Če se spustimo na »NIVO PSA«, kar je priporočljivo za TESEN odnos, se pri dominantnih psih IZOGIBAMO!!! merjenju moči! Pri vseh ostalih psih dovolimo, da na koncu VEDNO zmaga pes!

Merjenje moči

V PRIVATNEM ŽIVLJENJU:

se moramo zavedati, da pes NE RAZUME človekovih vrednot in našega pogleda na ugodje ali razvajanje. Take in podobne PRIORITETE si razlaga po svoje in si počasi gradi sliko o svojem gospodarju. Pes nas nenehno OPAZUJE in OCENJUJE!!! našo sposobnost vodenja krdela. Zapomnimo si, da se pes uči VSE ŽIVLJENJE - ne samo tistih 10 min., ko si vzamemo čas zanj!

PRIMER: Če bo ocenil, da mu priznavamo PRAVICE katere pripadajo samo vodji, se bo tudi začel obnašati kot pravi VODJA krdela: Določal bo smer in ritem sprehoda, skrbno označeval svoj teritorij, na naše klice se seveda ne bo odzival, odganjal bo vsiljivce, čez ozke prehode, stopnice in ozke steze bo hodil prvi, ne bo se odmikal kadar gremo blizu njega, zahteval bo svoj osrednji prostor s katerega se najbolje vidi, do nas se bo obnašal vzvišeno in strpno toda, če bomo prekoračili svoje meje ''nižjega'' krdelnika nas bo na to takoj opozoril ali nas posvaril. V skrajnem primeru lahko otroka, ki teh signalov ne razume, tudi discipliniral!!! z UGRIZOM. Pravice in ugodnosti, katere mu nezavedno priznavamo bo jemal kot samoumevne in jih ne bo cenil temveč si bo jemal in zahteval vedno več! Pes bo ravnal po pravilu: »V KRDELU NI DEMOKRACIJE«.

Napotek: Zelo pomembno je, da vodnik razume POMENLJIVOST dojemanja svojega psa in ga temu primerno tudi obravnava. Naš najboljši prijatelj je nažalost še vedno samo pes in si tudi pod razno NE želi!!! postati človek. Toda to še NE pomeni, da je treba ravnati z njim surovo, brezbrižno ali malomarno - temveč le v skladu z naravo NJEGOVEGA dojemanja in KRDELNIMI PRAVILI, katera pes razume. Konec.

POSPLOŠEVANJE:

Naš pes NI sposoben posploševati stvari - če nekaj zna v sobi, to še ne pomeni, da zna tudi na dvorišču ali pred trgovino zato bodimo ob učenju potrpežljivi in sistematski. Kadar bi ''radi'' psa nekaj naučili, mu ne smemo izkazovati naše prevelike želje po tem. Če si boš nekaj kot vodnik ''želel'' si tega pes sigurno ne bo, ko pa se boš pretvarjal, da ti je VSEENO za rezultat, bo pes »zagrabil za vabo«. Podobno pada tudi ''ogretost'' mladega dekleta za premočno željnega in vsiljivega fanta in obratno tudi narašča. Ko žival dobi občutek, da nisi prezahteven, se nahajaš zelo blizu potrebni UGLAŠENOSTI - se pravi, da si se uspel približati njegovim »trenutnim sposobnostim«.

Zaupanje

Pes bo na tak način tudi veliko bolj sproščen, neobremenjen ter osredotočen na sodelovanje in tako ne bo dvomil v poteze svojega vodnika. Komunikacija bo potekala OBOJESTRANSKO, večkrat tudi brez odvečnih besed in to je govorica katero uporabljajo psi. Praktično se razumejo že ob samem pogledu drug na drugega. Sporazumevajo se nagonsko s telesno mimiko, kar lahko s pridom uporabljamo tudi sami. Predvsem ničesar NE ZAHTEVAJO drug od drugega. Opazujmo jih in poizkusimo oponašati življenje v pravem krdelu, če jim hočemo OLAJŠATI razumevanje! Psi nas bodo še bolj upoštevali.

Če je vodnik psa NAPAČNO vzgojil, ga je mogoče PREVZGOJITI tudi kasneje, vendar nam bo to ob vztrajnem in doslednem delu vzelo veliko več časa in truda. Rezultati ne bodo več taki kot, če bi delali z njim pravilno od prvega dne. Zato velja ob šolanju temeljito premisliti, na kakšen način bomo PREDSTAVILI našemu psu učenje posameznih vaj, saj poti nazaj NI! Tega kar naš pes počne, recimo NA SPREHODIH, se je v glavnem naučil ravno od NAS!!! oz. OKOLICE v kateri živi z nami. Ne krivimo ga po krivici ''zakaj je tak porednež?!''.

"Vloga vodnika" pri šolanju po tej metodi izgublja svojo pomembnost, ker jo dopolnjuje VLOGA PSA. Povdarek je na pravilno podrejenem, toda enakovrednem ČLANU v partnerskem odnosu in to je naš PES! AKTIVNA podrejenost torej ne pomeni ''zaničevanja psa'' kot manjvrednega osebka, ampak samo določitev primernega krdelnega položaja.

Aktivna in pasivna podrejenost

PRAVILNO NARAVNAN ODNOS:

pomeni, da sta vodnik in njegov pes zelo dobra PRIJATELJA ki se razumeta, dopolnjujeta in uživata drug ob drugem toda nič kaj dosti več. Vse človeške emocije, kdo ima koga in koliko ''rad'', je najbolje, da pustimo pri šolanju ob strani. PES ob učenju ne da veliko na ljubezen saj je v prvi vrsti MATERIALIST in mu pomeni neprimerno več, da je njegovo sodelovanje poplačano s KORISTMI, ki jih ima ob šolanju. To so stvari, ki jih rad počne: se igra, zadovoljuje svoje nagonske interese, uživa priboljške, potrjuje svojo osebnost ob reševanju nalog, uživa da se nekdo z njim ukvarja, se mu posveča... itd. Tako psu brez prigovarjanja in božanja najbolj razločno ''povemo'' koliko nam pomeni.

''Treznemu'' VODNIKU, ki svojega psa UČI oziroma šola, je pomembno predvsem USPEŠNO sodelovanje!!! - če ga hoče kaj naučiti in ne obratno sorazmerno ''dokazovanje ljubezni''.

Pravilo: PARTNERSKI ODNOS je uspešno naravnan takrat, ko vodniku uspe združiti pravilno vzpostavljen »krdelni odnos!« z interesi, željami in potrebami svojega psa. Nekako tako: ''Najbolje je, da sva si s psom samo zelo dobra PRIJATELJA in nič več. Tako bo vse v najlepšem redu, oba bova zadovoljna, potešena in najin odnos bo postajal vse trdnejši''. Če je vodniku pri učenju preveč do izražanja ''ljubezni'', bo pes to TAKOJ izkoristil in se ne bo pripravljen primerno potruditi saj našega prijaznega nagovarjanja ne bo razumel, niti ga upošteval! Pozor: Na slikah v vseh člankih vodnik vodi psa izjemoma na desni strani zaradi invalidnosti. Pravilen način za vse ostale je NA LEVI!

SIGNAL ''poleg''

Pes mora v SODELOVANJU videti svojo KORIST
saj se ravna le po tem pravilu. Dokaz za to je neuspešno učenje z vsemi vrstami PODKUPNIN?! Če bomo poskušali svojega psa kaj naučiti s prijaznim nagovarjanjem in dajanjem nagrade že vnaprej??? bomo pri tem neuspešni. To je tudi dokaz, da pes ne zna razmišljati o prihodnosti ampak povezuje nagrado samo s TEM TRENUTKOM oz. sedanjostjo. Po sistemu: »Če sem nagrajen sem zato, ker sem zdaj priden!«, ali: »Zakaj naj bi se še potrudil, če sem že dobil svoje?« To dokazuje tudi pravilnost trditve, da je pes MATERIALIST, EGOIST in IZKORIŠČEVALEC priložnosti. Če ob učenju ne bomo bolj prebrisani kot on in razumsko pravilno ovrednotili sodelovanja z njim, bomo potegnili ''takratki konec'' oz. bomo s šolanjem neuspešni.

Nikita & Aya Q.

(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com )