8. »VSE JE NAGRADA«

8.del: NAČIN PRIPRAVE

V nasprotju s človekom je za psa je značilno, da se ne more upreti določeni želji oziroma skušnjavi če iz iskušenj ve, da mu neka stvar pomeni KORIST oziroma UŽITEK. Primer: Človeku je torta všeč toda, ker se zavedamo, da tudi redi se lahko »upremo skušnjavi«, ker predvidevamo, da se bomo zredili. Pes tega ni sposoben! Če mu je neka stvar VŠEČ, ker iz izkušenj ve da mu prinaša korist ali užitek, se SKUŠNJAVI nikakor ne zna in NE MORE UPRETTI!

To značilnost psov lahko s pridom uporabljamo tudi pri šolanju. Če nam uspe iz psa napraviti ''odvisnika'' od sodelovanja z nami, smo dosegli cilj šolanja. Ta je enak kot po klasičnih metodah šolanja psov z uporabo sile in kazni le, da pes izžareva ŽELJO po sodelovanju pri izvajanju vaj. Če učimo po tej metodi, pes ni potreben pretirane pomoči svojega vodnika, ker se zanaša na svojo natančnost, ki si jo je izpilil skozi način šolanja brez vsake prisile.


Po metodi »VSE JE NAGRADA« je dejansko že vsakršno ukvarjanje s psom nagradljivo. Že pred odhodom na vadišče se doma pričenja PRIPRAVLJALNI RITUAL katerega se kuža neizmerno veseli. To željo po sodelovanju lahko delno pogojujemo z odhodom na tak način, da že takoj pričnemo z obnavljanjem učnih delčkov, preden se sploh odpravimo na lepše. Vsekakor pa kot rahločuten vodnik ne smemo v tem pretiravati in ''pokuriti'' vso željo psa že na domačem dvorišču. Če hočemo učiti psa na lep način se moramo toliko bolj zavedati pomena in vrednosti edinih »instrumentov«, ki za psa pomenijo nagrado.


EDINE VZVODE kot so hrana, prostost, skušnjava, priboljšek, pohvala, ljubosumje ali igra moramo izkoriščati v največji možni meri ter z njimi razpolagati zelo smotrno in racionalno.

Psu dejansko nobene nagrade ne smemo privoščiti dokler si je vsaj z eno malenkostjo ni prislužil, ker drugače to nagrado RAZVREDNOTIMO. Naš kosmati »materialist« se bo z nami naučil sodelovati le, če bomo tudi v vsakdanjem življenju vsako dobrino ki jo ceni, POGOJEVALI z določenim ciljnim vedenjem, ki smo si ga tisti trenutek zamislili. To je edina pot, da psu preko sistema nagrajevanja dokažemo, da se mu sodelovanje z nami resnično IZPLAČA.

.
Pogojevanje nagrade ................................ Nagonski interes
.
PRIMER: Marker nagradljivi korak proti nagradi naredi šele, ko pes najprej nekaj pokaže. V tem primeru psa učimo »koncentracijo« na markerja. Temu pravimo »VEDENJSKO POGOJEVANJE« ali z drugimi besedami sistem: Daj - DAM! Če pes gleda okrog, se pomakne marker stran od rokava. Če ga pozorno spremlja ali zalaja, se korak za korakom približuje plenu. Ko ga počasi pobere sledi nagradljivi tlesk biča in ugriz.

BESEDNA POHVALA je po tej metodi za psa skoraj brez vrednosti. Pes jo razume le kot odvečno besedičenje ali ''nagovarjanje'' brez ugodnih posledic. Neprimerno več mu pomeni katera od zanj koristnih nagrad. Skrivnost kvalitetnega učenja je v nenehnem izpopolnjevanju posameznih učnih elementov oziroma dvigovanju kvalitete OSNOVNIH učnih členov in samo OBČASNEM povezovanju le teh v šablonsko uokvirjeno celoto. Kontinuirno dvigovanje kvalitete brez škodljivih posledic za pozitivno naravnan odnos psa do dela je možno samo, če učimo po sistemu »potrjevanja pozitivnih odzivov« z nagrado - BREZ KAZNOVANJA! (več o tem v rubriuki AKTUALNO "Pohvala psa")

To, kar imamo v mislih, se nam vrača. Pes si ob sodelovanju z vodnikom uspešno razvija tudi MENTALNE SPOSOBNOSTI. Končni rezultat izvajanja zaželjenih vaj odseva »dinamičen odnos« poln želje do sodelovanja, kar je bistvo nadgradljivosti. Tudi, če kvaliteta še ni zadovoljiva, jo po tej metodi lahko uspešno izpopolnjujemo tudi naknadno, ker je ODNOS DO DELA pozitiven! To je bistvena prednost te metode, ki omogoča učenje psov tudi ko so že nekoliko starejši.

Skušnjava je INSTRUMENT
na osnovi katerega lahko zelo uspešno šolamo psa. Če si določeno nagrado želi in mu to ''torto'' pogojujemo z določenim VEDENJEM ter ga nagradimo takoj, ko pokaže pripravljenost za sodelovanje, bo vsak pes zavzeto gruntal, kam ''piha veter''. Svoje obnašanje bo čedalje bolj zavzeto izpopolnjeval in se samovoljno podrejal, samo da bi prišel do svojega. Pri zviševanju kriterijev moramo biti strpni, da ga slučajno ne mine OSNOVNA želja.

PRIMER: Na spodnji sliki med vajami obrambe psičko ''drži'' SKUŠNJAVA »grizenja« markerja toda ker ve, da dobi nagradljivo dovoljenje le če je poslušna, se je pripravljena kontrolirati. Čeprav je želja po plenu močnejša, tukaj sodeluje z vodnikom in je v »krdelnem nagonu« samo zato, da pride do svoje nagrade. Psi so zelo iznajdljivi in to moramo znati izkoristiti v svoj prid.


Skušnjava

Po sistemu »samokontrola je KLJUČ« do nagrade, usmerjamo vedenje psa popolnoma brez prisile čeprav je v visokem »plenskem nagonu«. Po neusmiljenem pravilu: »Nagrado dobiš le, če sodeluješ«, popolnoma brez zahtev, kazni ali prepovedi s potrpežljivim in nepopustljivim sistemom naučimo psa vse, karkoli si zamislimo, če je pes v dovolj močni skušnjavi. Bolj kot nam je VSEENO za njegovo sodelovanje, bolj se bo pes pripravljen potruditi. Kuža, ki se kontrolira SAM je veliko bolj NATANČEN kot, če mu neprestano pomaga in ga kontrolira njegov vodnik. To je ena bistvenih prednosti te metode!

Če se naučimo prilagojeno razmišljati o dejanskih željah in skušnjavah psa, postane počasi CELO življenje en sam TRENING. V vsakem primeru se pes, tako kot človek, uči vse življenje. Če se ne uči od nas kot svojega vodje krdela, se uči od okolice, ki ga obkroža. Zakaj bi potem izgubljali dragocen čas in priložnosti? Ljudje psom privoščijo obilico nagrad brez razloga in zakaj naj bi se bil pes pripravljen izdatno potruditi prav samo na vadišču, če pa so mu nagrade doma dosegljive brez posebnega truda?

Za šolanje psa po tej metodi je potrebno učenje ločiti po VSEBINI in ciljnemu NAMENU kasnejše uporabe. Zato ločimo kar nekaj vrst različnih treningov:


1.DELNI UČNI TRENING (seansa)
ki je namenjen učenju novega člena, katerega pes še ne pozna . Ta trening poteka v mirnejših in lažjih okoliščinah od običajnih zato, da psu omogočimo boljšo koncentracijo in veselo sodelovanje ob ugotavljanju novih razsežnosti sodelovanja z vodnikom.

Pri šolanju postopoma uvajamo »višji kriterij« - zahtevnost izvedbe in najprej učimo, da je pes sposoben učni člen - recimo »osnovni položaj« (pes že pozorno, tesno in poravnano sedi ob levi nogi vodnika daljši čas) kvalitetno izvajati tudi ob postopnem uvajanju »motečih dejavnikov« kot so dež, mrak, prisotnost ljudi in psov, sonce, itd.

Potem poskušamo to naučeno vedenje ponoviti tudi na »nepoznanih različnih terenih«. Ker pes ne zna posploševati moramo vsakič, ko uvajamo moteče dejavnike ali nove terene delno SPUSTITI KRITERIJ, kasneje pa ga postopoma dvigujemo do utrjenega nivoja. Drugače povedano - kar pes zna doma še ni rečeno, da zna tudi drugje!

Psa potrjujemo z NAGRADAMI katere sledijo ''kliku'' ali besednemu potrditvenemu signalu JA! , TO! , AU! (Priden!, Bravo!, O.K.!, Tako!, Čudovito!, Super!...). Sčasoma se pes navadi na oboje in ga lahko tudi izmenično potrjujemo včasih s klikom, nato z besedo ali kar direktno z veselim sprostitvenim signalom »skoči«, toda v tem primeru seveda takoj sledi igra.


Položaj pred vodnikom


2.TRENING SESTAVLJANJA vedenjske verige
iz posameznih učnih členov. Ta je uporaben kasneje, ko smo psa že naučili vse sestavne elemente ločeno vsakega zase, kateri kasneje pripadajo isti vaji.

PRIMER: Vaja »prostor v gibanju z odpoklicom« je sestavljena iz naslednjih različnih elementov: osnovni položaj, vodljivost, uleganje na »signal« med gibanjem, odmik vodnika ob ležečem psu, ustavljanje vodnika na razdalji, obrat vodnika, odpoklic psa z razdalje, hiter, vesel, tesen in poravnan prihod psa brez dotika, premik psa na »signal« iz frontalnega v osnovni položaj.

Sestavljanja verige se ne smemo lotiti dokler nismo utrdili vseh členov do te mere, da jih je pes željan izvajati tudi ob vrsti motečih dejavnikov, sicer bo nekvalitetno izvajanje posameznih členov v verigi povezoval z celotno vajo in jih tako kasneje tudi prikazoval.


3.OBNOVITVENI TRENING

posameznih učnih členov ali »celotne verige« vedenja. Uporabljamo ga za UTRJEVANJE vedenja katerega pes že obvlada, sicer brez motečih dejavnikov. Pri »obnavljanju znanja« postopoma povišujemo »kriterij« oz. zahtevnost izvedbe (2.del) in postopoma dodajamo moteče dejavnike. Vedenje utrjujemo tudi na nepoznanih terenih in ob tem NE dodajamo novih učnih členov. Za vse NOVE učne člene se je bolje premakniti v ''varno'' okolje, ki ga pes pozna.

4.Trening predstavitve IZREDNO TEŽKIH OKOLIŠČIN

Če hočemo, da okoliščine kot je bližina avtoceste ob žgočem soncu in tuljenju siren ne bodo preveč negativno vplivale na počutje psa med izvajanjem vaj, potem moramo »količino dela« (2.del) ob delno spuščenih kriterijih znižati do te mere, da vadimo dejansko samo izhodiščne točke posameznih vaj, čemur takoj sledi hrana in igra. Obstaja možnost, da bo imel kuža čez čas celo RAD te težke okoliščine toda le, če bo »količina dela« izredno majhna v primerjavi z nagradami.


Blatna sled


5.ŠABLONSKI TRENING povezovanja »VEDENJSKIH VERIG«
(1.prosta vodljivost, 2.SEDI v gibanju, 3.PROSTOR v gibanju z odpoklicom ... itd.) v MOZAIK VEDENJA - celotne discipline. Ko pes uspešno izvaja posamezne vaje v različnih pogojih, te vaje postopoma povezujemo v končno vedenje z namenom predstavitve KONČNEGA ZAPOREDJA vaj. Šablonski treningi so napornejši, zato jih ne uporabljamo prevečkrat, da pes ne bi izgubil pridobljene želje po sodelovanju.

6.MIX TRENING
je nekakšen obnovitveni trening posameznih delčkov vseh treh disciplin naenkrat (sled, poslušnost, obramba). Namenjen je hkratnemu mešanemu obnavljanju učnih členov v eni in ISTI SEANSI. Vadišče opremimo z pripravami katere kuža pozna iz različnih disciplin in mu vaje ''serviramo'' kot desert za natančno spremljanje po vadišču. Členi so lahko drug drugemu NAGRADA za natančne in energične izvedbe toda v mešanem zaporedju! Ko se pes odzove na SIGNAL tudi če ga z njim presenetimo, ko to ne pričakuje smo šele dosegli potrebno POVEZAVO med signalom in vedenjem. Ta trening je namenjen prav preiskušanju stopnje dejanske naučenosti.

Na ta način dosežemo ''razbijanje'' monotonega šablonskega treninga z ciljem preverjanja »miselne prisotnosti psa« ob spremljanju vodnika in njegovih signalov. Kuža spoznava uporabnost učnih členov tudi v namen sprostitve in igre. Tako tudi najlažje ''razbijemo'' morebitno »psihično obremenitev psa« katera je lahko posledica prepogostih enoličnih treningov.


7.Delavni sprehod ali »CROSS TRAINING«
je v prvi vrsti SPREHOD!!!, ki ga izkoristimo za gradnjo še močnejše medsebojne navezave s svojim kosmatincem. S planiranimi nagradami in pripomočki, katere vzamemo s seboj na sprehod in občasnim utrjevanjem posameznih UČNIH SLIK dosežemo v sproščenih pogojih sprehoda še močnejše, natančnejše in hitrejše odzive psa celo ob močnih »motečih dejavnikih« ali »težkih okoliščinah«. Toda zavedati se moramo, da mora v prvi vrsti sprehod ostati SPREHOD in ne postati spet nov trening!

8.Trening uvajanja URADNIH OSEB
je namenjen nastopu na prireditvah kot so izpiti ali tekme. Kuža mora predhodno spoznati VLOGO OSEB, ki vršijo postopek veterinarskega pregleda, čipiranja, skupine med vodljivostjo ter prisotnost sodnikov ob izvajanju različnih vaj in disciplin. Osebe, ki so med samim nastopom prisotne v različnih vlogah, jih s primernim treningom uvajanja našemu psu prikažemo kot dobrohotne in predvsem nepomembne. Tako dosežemo, da ga dodatno ne obremenjujejo na sami prireditvi oziroma se jih ob srečanju celo razveseli.


Odjava

9.Trening uvajanja "MOTEČIH DEJAVNIKOV" nastopa
Na prireditvah so prisotni tudi ostali moteči dejavniki, ki lahko vplivajo na dekoncentracijo psa in jih je zaradi tega dobro uvajati že predhodno. To so na primer: štartni količek, stojalo za prinosila, različne skakalnice in plezalne stene, različni zakloni za odlaganje ali reviranje, ploskanje gledalcev, streljanje s pištolo, označbe z žaganjem, barvo, kredo ali peskom, uporaba štartne številke, goli in zastavice na nogometnem igrišču, MARKER kateri pretirano ali nekontrolirano steče cik-cak ter pravočasno ne umiri rokava, desni marker, rokovanje in komuniciranje s SODNIKOM, kašljanje ali kihanje sodnika, brcanje kamnov, prisotnost sodniške mape, klobuka, odpirajočega se dežnika ali šumečega dežnega plašča, zvonjenje mobitela, dvigovanje rok sodnika ter njegova prisotnost s strani ali za hrbtom psa. Z »mix treningom« že delno izničimo učinek motečih dejavnikov, za ostale pa se je vredno potruditi dodatno.


Poskus pobega


10.Kratki OGREVALNI TRENING pred nastopom
je namenjen predvsem stopnjevanju koncentracije na nastop. Kuža lahko pred nastopom v avtu zaspi in zato ga moramo pravočasno pripraviti na prikaz svojih sposobnosti vsak na svoj prilagojen način.

11.TRENING NA TEKMI
kot vrhunec nadgradnje vseh predhodnih priprav in hkratni preizkus pravilnosti njihove uporabe in analiziranje pomanjkljivih priprav. Glede na ODZIV PSA ob pogojih na sami prireditvi, ocenjujemo primernost priprav po posameznih disciplinah. »NIVO INTENZIVNOSTI« treningov v bodoče prilagajamo še natančnejšemu tempiranju potrebne FORME PSA in VODNIKA na dan nastopa po programu IPO.

12.Trening RESETIRANJA
je namenjen »RELAKSACIJI OBČUTKOV« psa in zabrisanju možnih minimalnih posledic prevelike količine dela ter težkih pogojev na sami tekmi. Vemo, da se na preizkušnji zahteva od psa in vodnika prikaz najvišjih sposobnosti ob maksimalnih kriterijih oz.stopnji zahtevnosti. Da eliminiramo možnost »slabega vtisa tekme« na žival, ni odveč v dneh po prireditvi sestaviti relaksacijski trening ''resetiranja'' obremenilnih občutkov. Če se v psu med tekmo ustvari občutek »zelo težkih okoliščin«, ki ga je sposoben povezati s sliko same prireditve, mu je dobro kasneje pokazati tudi obratno ob podobnih pogojih.


Prijazen marker


13.REGENERACIJSKI oz.»REFRESH trening«
je namenjen občasnemu dodajanju veselja do sodelovanja, že tako zadovoljnemu psu. Oblika in zahtevnost tega osvežitvenega treninga je enaka kot pri zelo mlademu psu do enega leta starosti, čeprav ima naš pes že 3, 5 ali celo 7 let. Kriterije spustimo za 95% na začetniško raven in psu daje tak trening dodaten zagon. Vse se mu zdi OTROČJE LAHKO kar mora tudi biti v tem primeru. Čeprav je naš pes že odrasel fant ali punca, se včasih rad vrne v ''mlade čase'' tako kot človek in uživa v brezskrbnosti.

14.KONDICIJSKI TRENING
je namenjen pridobivanju in vzdrževanju telesne kondicije psa in vodnika. Za aktivne pse je dobro 2-3 krat tedensko na tekočem traku ali s kolesom psa najprej počasi segreti in na koncu z zmanjševanjem tempa opraviti ''stretching''. Če nabiramo kondicijo s kolesom, moramo psa najprej naučiti, da teče v »ZMERNEM tempu« brez galopiranja po desni ''bankini'' na povodcu - mirno ne glede na avtomobile. Ritem teka v ''kasu'' naj določa pes. Ne smemo ga vleči za seboj ali ga siliti in ne pretiravati z razdaljami. Pes naj bi tekel vsaj za glavo pred našim kolenom, da lahko opazujemo njegovo gibanje in željo po teku. Če je čas teka več kot pol ure, je dobro imeti s seboj tudi vodo.
.

Kondicijski trening

Kondicijski trening s kolesom lahko vmes priložnostno kombiniramo tudi z drugimi vrstami treningov pod št.: 1, 3, 4, 6 in delno tudi 9. V teh primerih moramo vzeti ''potrebščine'' s seboj. Na »šablonskem« treningu torej ni potrebno pridobivati fizične kondicije psa temveč to delamo LOČENO. Pes naj bi UČNI trening zaključil, ko ima vsaj še 20% ali tudi 50% viška telesne kondicije. Moramo se namreč zavedati, da psa ob učenju izčrpa potrebna PSIHIČNA KONDICIJA »aktivne prisotnosti«. Zato dajem vseskozi povdarek na kratkih učnih aktivnostih.

S šolanjem preko različnih vrst treningov dosežemo to, da psa vsakič posebej učimo samo tisto kar DEJANSKO POTREBUJE. Vseh vaj v enakem obsegu nam ni potrebno venomer znova ponavljati, saj psa lahko učimo spremljajoče stvari LOČENO. Tako si treningi niso podobni kot jajce jajcu in so psu veliko bolj ZANIMIVI. Učenje lahko poteka praktično vsakič na malo drugačen način. ŽELJA psa je večja, ker se vsakič odpravlja z nami raziskovat nekaj NOVEGA. Kompletno znanje, ki ga pes potrebuje na PRIREDITVI, bo torej ravno tako kot sestavljanje »učnih členov v vajo«, doseženo s sestavljanjem vedenja preko množice različnih vrst zgoraj naštetih treningov.

(KONEC NAŠTEVANJA)


Če učenje napreduje počasneje kakor so naše ''potrebe in pričakovanja'' ne velja zaradi tega spreminjati globalne strategije učenja na »stari sistem« s pretiranim ''pomaganjem'', ker s tem še bolj zmedemo psa obenem pa mu poskušamo predstaviti nov način učenja katerega ne pozna in mu vso stvar dodatno zameglimo. Ob slabem napredku se vedno vprašajmo ZAKAJ učenje ne gre v pravo smer, ker je vedno vzrok v napačnem pristopu VODNIKA in nikoli v nesposobnem psu. Žival bo vedno prikazala na osnovi svojega počutja le vedenje, kakršnega smo sami naučili.


Sprostiveni signal ''SKOČI''

Pravilo: PES JE NAŠE OGLEDALO!

Je odsev našega obnašanja, naših sposobnosti in načina dela ter našega odnosa. Namesto, da iščemo drugačnega psa rajši razmislimo o sebi in spremembi svojega pristopa.

Za izziv, ki se ponuja se je vredno potruditi obenem pa se moramo zavedati, da učenje praktično nikoli ni dovršeno do popolnosti. V šolanju psa je najbolje uživati brez obremenjevanja ter na STRPEN NAČIN poskušati doseči kar največ. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da pes dejansko ne potrebuje tolikšnega števila napornih treningov, kolikor mu jih zdolgočaseni vodnik potreben vsakodnevne ''terapije'' tudi vsiljuje. Pes potrebuje svoj ''maneverski prostor'' za sproščeno in brezskrbno pasje življenje.

Zavedajmo se, da naš kuža NI ČLOVEK in si to tudi NE ŽELI POSTATI. Dovoliti mu moramo, da ohrani svoj pasji ponos!

Preživeti načini ''kaznovanja psov s silo'' so bili osredotočeni predvsem na ''nezaželjeno'' vedenje psa, ZAŽELJENEGA!!! pa so največkrat spregledali. Pes, ki na začetku ni vedel kaj je zaželjeno in kaj ne, je moral to na trd in mukotrpen način najprej ugotoviti. Pri tem ni razvijal svojih mentalnih sposobnosti ampak se je zgolj nagonsko poskušal ubraniti nevšečnostim. Pes je bil usmerjen na izogibanje konfliktu in morebitne napake, namesto na jačanje volje do sodelovanja. Tak odnos do dela je odseval tudi takrat, ko je vaje izvajal korektno na zaželjen način. Če je bila kvaliteta dela nezadostna, jo je bilo izredno težko dvigniti brez dodatnih konfliktov, ker je bil osnovni odnos do dela odklonilen.


Široka uporabnost nadgradljive metode

Šolanje po tej metodi se osredotoča predvsem na UPORABO NAGRADE, koristi in prioritete, torej utrjuje »ZAŽELJENO« vedenje psa, nezaželjeno pa zanemarja. Podobno kot pri pravilni vzgoji otrok gledamo na učenje s svetlejše, pozitivne in dobronamerne strani.

Psi imajo PRIROJEN ČUT zaznavanja frekvence

našega »resničnega razpoloženja«. Zato velja pravilo iskrenosti, umirjenosti in zaupanja na vseh nivojih sodelovanja in komuniciranja z našim štirinožcem. Zbranost vodnika za prikaz sposobnosti po programu IPO je zato ključnega pomena saj se tekmovalne discipline sledenja, poslušnosti in obrambe med sabo prepletajo kakor tri ''različne zgodbe''. Za vsako od teh je potrebna potrpežljiva in dolga pot zato je koncentracija pred prikazom toliko večjega pomena.

Potrebna DOLŽINA koncentracije po IPO programu je ob prikazu sposobnosti glede na druge športe samo srednje zahtevna in traja v povprečju 3x10min. Za primerjavo: nogomet 2x45min., motocross 2x30min, smučanje 2x1min, smuč.skoki 2x15sec, skoki v vodo 2x3sec. Glavna razlika je v prikazu RAZLIČNIH DISCIPLIN kot so biatlon, nordijska kombinacija, kombinacija alpskih disciplin toda te vsebujejo samo po dve med seboj različni. Le »triatlon« (tek, kolo, plavanje) se lahko meri z IPO programom pa še tam je človek odvisen le od sebe.


Pred začetkom sledenja

STOPNJA KONCENTRACIJE:

je torej v našem športu bistvenega pomena prav zaradi edinstvenega prikaza treh popolnoma različnih disciplin skupaj s psom. Tu je potreben TIMSKI prikaz tekmovalnega para »človek-žival« v različnih pogojih, pred različnimi sodniki, v treh med seboj različnih nastopih. Koncentracija in mirnost vodnika igra še toliko večjo vlogo prav zaradi zgoraj omenjenega pasjega čuta zaznavanja »vodnikove frekvence razpoloženja«.

Zavedati se moramo, da ima pes drugače razvita čutila kot mi. Pes lahko razmišlja in se obnaša le kot PES in ne kot človek! Njegovega nagonskega vedenja ne moremo izkoreniniti ampak se ga lahko trudimo le PREUSMERJATI. Naš kuža je splet prirojenega genskega obnašanja ter pridobljenih izkušenj Z NAMI zato učenje po tej metodi temelji na določenih zakonitostih, ki jih moramo poznati in upoštevati, če hočemo biti pri šolanju uspešni. Z nagrajevanjem zaželjenih odzivov bomo vedenje KREPILI, z morebitno uporabo ''kazni'' pa največkrat dosegli samo nasprotne učinke kot bi si želeli.

Napotek: Med vadbo moraš svojega psa ČUTITI in če slutiš, da bi ''šel'' ga včasih preseneti in ''potegni'' količino. Če čutiš, da ne zmore raje potrdi takoj, dokler še ima voljo. Ves čas imamo lahko v ''zlati rezervi'' pripravljeno nagrado, ki jo pes najbolj ceni in z njo odlašamo. Določitev primernega trenutka za »JACKPOT nagrado« naj bo usklajena s trajajočim »videzom zadovoljnosti« in »eksplozivnostjo odziva« na signal. Ta extra nagrada naj bo ISKRENO PRESENEČENJE in DARILO psu za hitrost in natančnost izvedbe!


Nikita & Aya Q.

(KONTAKT gsm: 041 236 073, mail: reisenadler@gmail.com)