To značilnost psov lahko s pridom uporabljamo tudi pri šolanju. Če nam uspe iz psa napraviti ''odvisnika'' od sodelovanja z nami, smo dosegli cilj šolanja. Ta je enak kot po klasičnih metodah šolanja psov z uporabo sile in kazni le, da pes izžareva ŽELJO po sodelovanju pri izvajanju vaj. Če učimo po tej metodi, pes ni potreben pretirane pomoči svojega vodnika, ker se zanaša na svojo natančnost, ki si jo je izpilil skozi način šolanja brez vsake prisile.
Po metodi »VSE JE NAGRADA« je dejansko že vsakršno ukvarjanje s psom nagradljivo. Že pred odhodom na vadišče se doma pričenja PRIPRAVLJALNI RITUAL katerega se kuža neizmerno veseli. To željo po sodelovanju lahko delno pogojujemo z odhodom na tak način, da že takoj pričnemo z obnavljanjem učnih delčkov, preden se sploh odpravimo na lepše. Vsekakor pa kot rahločuten vodnik ne smemo v tem pretiravati in ''pokuriti'' vso željo psa že na domačem dvorišču. Če hočemo učiti psa na lep način se moramo toliko bolj zavedati pomena in vrednosti edinih »instrumentov«, ki za psa pomenijo nagrado.
Psu dejansko nobene nagrade ne smemo privoščiti dokler si je vsaj z eno malenkostjo ni prislužil, ker drugače to nagrado RAZVREDNOTIMO. Naš kosmati »materialist« se bo z nami naučil sodelovati le, če bomo tudi v vsakdanjem življenju vsako dobrino ki jo ceni, POGOJEVALI z določenim ciljnim vedenjem, ki smo si ga tisti trenutek zamislili. To je edina pot, da psu preko sistema nagrajevanja dokažemo, da se mu sodelovanje z nami resnično IZPLAČA.
To, kar imamo v mislih, se nam vrača. Pes si ob sodelovanju z vodnikom uspešno razvija tudi MENTALNE SPOSOBNOSTI. Končni rezultat izvajanja zaželjenih vaj odseva »dinamičen odnos« poln želje do sodelovanja, kar je bistvo nadgradljivosti. Tudi, če kvaliteta še ni zadovoljiva, jo po tej metodi lahko uspešno izpopolnjujemo tudi naknadno, ker je ODNOS DO DELA pozitiven! To je bistvena prednost te metode, ki omogoča učenje psov tudi ko so že nekoliko starejši.
Skušnjava je INSTRUMENT
PRIMER: Na spodnji sliki med vajami obrambe psičko ''drži'' SKUŠNJAVA »grizenja« markerja toda ker ve, da dobi nagradljivo dovoljenje le če je poslušna, se je pripravljena kontrolirati. Čeprav je želja po plenu močnejša, tukaj sodeluje z vodnikom in je v »krdelnem nagonu« samo zato, da pride do svoje nagrade. Psi so zelo iznajdljivi in to moramo znati izkoristiti v svoj prid.
Če se naučimo prilagojeno razmišljati o dejanskih željah in skušnjavah psa, postane počasi CELO življenje en sam TRENING. V vsakem primeru se pes, tako kot človek, uči vse življenje. Če se ne uči od nas kot svojega vodje krdela, se uči od okolice, ki ga obkroža. Zakaj bi potem izgubljali dragocen čas in priložnosti? Ljudje psom privoščijo obilico nagrad brez razloga in zakaj naj bi se bil pes pripravljen izdatno potruditi prav samo na vadišču, če pa so mu nagrade doma dosegljive brez posebnega truda?
Za šolanje psa po tej metodi je potrebno učenje ločiti po VSEBINI in ciljnemu NAMENU kasnejše uporabe. Zato ločimo kar nekaj vrst različnih treningov:
1.DELNI UČNI TRENING (seansa)
Pri šolanju postopoma uvajamo »višji kriterij« - zahtevnost izvedbe in najprej učimo, da je pes sposoben učni člen - recimo »osnovni položaj« (pes že pozorno, tesno in poravnano sedi ob levi nogi vodnika daljši čas) kvalitetno izvajati tudi ob postopnem uvajanju »motečih dejavnikov« kot so dež, mrak, prisotnost ljudi in psov, sonce, itd.
Potem poskušamo to naučeno vedenje ponoviti tudi na »nepoznanih različnih terenih«. Ker pes ne zna posploševati moramo vsakič, ko uvajamo moteče dejavnike ali nove terene delno SPUSTITI KRITERIJ, kasneje pa ga postopoma dvigujemo do utrjenega nivoja. Drugače povedano - kar pes zna doma še ni rečeno, da zna tudi drugje!
Psa potrjujemo z NAGRADAMI katere sledijo ''kliku'' ali besednemu potrditvenemu signalu JA! , TO! , AU! (Priden!, Bravo!, O.K.!, Tako!, Čudovito!, Super!...). Sčasoma se pes navadi na oboje in ga lahko tudi izmenično potrjujemo včasih s klikom, nato z besedo ali kar direktno z veselim sprostitvenim signalom »skoči«, toda v tem primeru seveda takoj sledi igra.
2.TRENING SESTAVLJANJA vedenjske verige
PRIMER: Vaja »prostor v gibanju z odpoklicom« je sestavljena iz naslednjih različnih elementov: osnovni položaj, vodljivost, uleganje na »signal« med gibanjem, odmik vodnika ob ležečem psu, ustavljanje vodnika na razdalji, obrat vodnika, odpoklic psa z razdalje, hiter, vesel, tesen in poravnan prihod psa brez dotika, premik psa na »signal« iz frontalnega v osnovni položaj.
Sestavljanja verige se ne smemo lotiti dokler nismo utrdili vseh členov do te mere, da jih je pes željan izvajati tudi ob vrsti motečih dejavnikov, sicer bo nekvalitetno izvajanje posameznih členov v verigi povezoval z celotno vajo in jih tako kasneje tudi prikazoval.
3.OBNOVITVENI TRENING
4.Trening predstavitve IZREDNO TEŽKIH OKOLIŠČIN
5.ŠABLONSKI TRENING povezovanja »VEDENJSKIH VERIG«
(1.prosta vodljivost, 2.SEDI v gibanju, 3.PROSTOR v gibanju z odpoklicom ... itd.) v MOZAIK VEDENJA - celotne discipline. Ko pes uspešno izvaja posamezne vaje v različnih pogojih, te vaje postopoma povezujemo v končno vedenje z namenom predstavitve KONČNEGA ZAPOREDJA vaj. Šablonski treningi so napornejši, zato jih ne uporabljamo prevečkrat, da pes ne bi izgubil pridobljene želje po sodelovanju.
6.MIX TRENING
Na ta način dosežemo ''razbijanje'' monotonega šablonskega treninga z ciljem preverjanja »miselne prisotnosti psa« ob spremljanju vodnika in njegovih signalov. Kuža spoznava uporabnost učnih členov tudi v namen sprostitve in igre. Tako tudi najlažje ''razbijemo'' morebitno »psihično obremenitev psa« katera je lahko posledica prepogostih enoličnih treningov.
7.Delavni sprehod ali »CROSS TRAINING«
8.Trening uvajanja URADNIH OSEB
Na prireditvah so prisotni tudi ostali moteči dejavniki, ki lahko vplivajo na dekoncentracijo psa in jih je zaradi tega dobro uvajati že predhodno. To so na primer: štartni količek, stojalo za prinosila, različne skakalnice in plezalne stene, različni zakloni za odlaganje ali reviranje, ploskanje gledalcev, streljanje s pištolo, označbe z žaganjem, barvo, kredo ali peskom, uporaba štartne številke, goli in zastavice na nogometnem igrišču, MARKER kateri pretirano ali nekontrolirano steče cik-cak ter pravočasno ne umiri rokava, desni marker, rokovanje in komuniciranje s SODNIKOM, kašljanje ali kihanje sodnika, brcanje kamnov, prisotnost sodniške mape, klobuka, odpirajočega se dežnika ali šumečega dežnega plašča, zvonjenje mobitela, dvigovanje rok sodnika ter njegova prisotnost s strani ali za hrbtom psa. Z »mix treningom« že delno izničimo učinek motečih dejavnikov, za ostale pa se je vredno potruditi dodatno.
10.Kratki OGREVALNI TRENING pred nastopom
je namenjen predvsem stopnjevanju koncentracije na nastop. Kuža lahko pred nastopom v avtu zaspi in zato ga moramo pravočasno pripraviti na prikaz svojih sposobnosti vsak na svoj prilagojen način.
11.TRENING NA TEKMI
12.Trening RESETIRANJA
je namenjen »RELAKSACIJI OBČUTKOV« psa in zabrisanju možnih minimalnih posledic prevelike količine dela ter težkih pogojev na sami tekmi. Vemo, da se na preizkušnji zahteva od psa in vodnika prikaz najvišjih sposobnosti ob maksimalnih kriterijih oz.stopnji zahtevnosti. Da eliminiramo možnost »slabega vtisa tekme« na žival, ni odveč v dneh po prireditvi sestaviti relaksacijski trening ''resetiranja'' obremenilnih občutkov. Če se v psu med tekmo ustvari občutek »zelo težkih okoliščin«, ki ga je sposoben povezati s sliko same prireditve, mu je dobro kasneje pokazati tudi obratno ob podobnih pogojih.
13.REGENERACIJSKI oz.»REFRESH trening«
14.KONDICIJSKI TRENING
Kondicijski trening s kolesom lahko vmes priložnostno kombiniramo tudi z drugimi vrstami treningov pod št.: 1, 3, 4, 6 in delno tudi 9. V teh primerih moramo vzeti ''potrebščine'' s seboj. Na »šablonskem« treningu torej ni potrebno pridobivati fizične kondicije psa temveč to delamo LOČENO. Pes naj bi UČNI trening zaključil, ko ima vsaj še 20% ali tudi 50% viška telesne kondicije. Moramo se namreč zavedati, da psa ob učenju izčrpa potrebna PSIHIČNA KONDICIJA »aktivne prisotnosti«. Zato dajem vseskozi povdarek na kratkih učnih aktivnostih.
S šolanjem preko različnih vrst treningov dosežemo to, da psa vsakič posebej učimo samo tisto kar DEJANSKO POTREBUJE. Vseh vaj v enakem obsegu nam ni potrebno venomer znova ponavljati, saj psa lahko učimo spremljajoče stvari LOČENO. Tako si treningi niso podobni kot jajce jajcu in so psu veliko bolj ZANIMIVI. Učenje lahko poteka praktično vsakič na malo drugačen način. ŽELJA psa je večja, ker se vsakič odpravlja z nami raziskovat nekaj NOVEGA. Kompletno znanje, ki ga pes potrebuje na PRIREDITVI, bo torej ravno tako kot sestavljanje »učnih členov v vajo«, doseženo s sestavljanjem vedenja preko množice različnih vrst zgoraj naštetih treningov.
Če učenje napreduje počasneje kakor so naše ''potrebe in pričakovanja'' ne velja zaradi tega spreminjati globalne strategije učenja na »stari sistem« s pretiranim ''pomaganjem'', ker s tem še bolj zmedemo psa obenem pa mu poskušamo predstaviti nov način učenja katerega ne pozna in mu vso stvar dodatno zameglimo. Ob slabem napredku se vedno vprašajmo ZAKAJ učenje ne gre v pravo smer, ker je vedno vzrok v napačnem pristopu VODNIKA in nikoli v nesposobnem psu. Žival bo vedno prikazala na osnovi svojega počutja le vedenje, kakršnega smo sami naučili.
Pravilo: PES JE NAŠE OGLEDALO!
Je odsev našega obnašanja, naših sposobnosti in načina dela ter našega odnosa. Namesto, da iščemo drugačnega psa rajši razmislimo o sebi in spremembi svojega pristopa.
Za izziv, ki se ponuja se je vredno potruditi obenem pa se moramo zavedati, da učenje praktično nikoli ni dovršeno do popolnosti. V šolanju psa je najbolje uživati brez obremenjevanja ter na STRPEN NAČIN poskušati doseči kar največ. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da pes dejansko ne potrebuje tolikšnega števila napornih treningov, kolikor mu jih zdolgočaseni vodnik potreben vsakodnevne ''terapije'' tudi vsiljuje. Pes potrebuje svoj ''maneverski prostor'' za sproščeno in brezskrbno pasje življenje.
Zavedajmo se, da naš kuža NI ČLOVEK in si to tudi NE ŽELI POSTATI. Dovoliti mu moramo, da ohrani svoj pasji ponos!
Preživeti načini ''kaznovanja psov s silo'' so bili osredotočeni predvsem na ''nezaželjeno'' vedenje psa, ZAŽELJENEGA!!! pa so največkrat spregledali. Pes, ki na začetku ni vedel kaj je zaželjeno in kaj ne, je moral to na trd in mukotrpen način najprej ugotoviti. Pri tem ni razvijal svojih mentalnih sposobnosti ampak se je zgolj nagonsko poskušal ubraniti nevšečnostim. Pes je bil usmerjen na izogibanje konfliktu in morebitne napake, namesto na jačanje volje do sodelovanja. Tak odnos do dela je odseval tudi takrat, ko je vaje izvajal korektno na zaželjen način. Če je bila kvaliteta dela nezadostna, jo je bilo izredno težko dvigniti brez dodatnih konfliktov, ker je bil osnovni odnos do dela odklonilen.
Široka uporabnost nadgradljive metode
Psi imajo PRIROJEN ČUT zaznavanja frekvence
Potrebna DOLŽINA koncentracije po IPO programu je ob prikazu sposobnosti glede na druge športe samo srednje zahtevna in traja v povprečju 3x10min. Za primerjavo: nogomet 2x45min., motocross 2x30min, smučanje 2x1min, smuč.skoki 2x15sec, skoki v vodo 2x3sec. Glavna razlika je v prikazu RAZLIČNIH DISCIPLIN kot so biatlon, nordijska kombinacija, kombinacija alpskih disciplin toda te vsebujejo samo po dve med seboj različni. Le »triatlon« (tek, kolo, plavanje) se lahko meri z IPO programom pa še tam je človek odvisen le od sebe.
STOPNJA KONCENTRACIJE:
Zavedati se moramo, da ima pes drugače razvita čutila kot mi. Pes lahko razmišlja in se obnaša le kot PES in ne kot človek! Njegovega nagonskega vedenja ne moremo izkoreniniti ampak se ga lahko trudimo le PREUSMERJATI. Naš kuža je splet prirojenega genskega obnašanja ter pridobljenih izkušenj Z NAMI zato učenje po tej metodi temelji na določenih zakonitostih, ki jih moramo poznati in upoštevati, če hočemo biti pri šolanju uspešni. Z nagrajevanjem zaželjenih odzivov bomo vedenje KREPILI, z morebitno uporabo ''kazni'' pa največkrat dosegli samo nasprotne učinke kot bi si želeli.
Napotek: Med vadbo moraš svojega psa ČUTITI in če slutiš, da bi ''šel'' ga včasih preseneti in ''potegni'' količino. Če čutiš, da ne zmore raje potrdi takoj, dokler še ima voljo. Ves čas imamo lahko v ''zlati rezervi'' pripravljeno nagrado, ki jo pes najbolj ceni in z njo odlašamo. Določitev primernega trenutka za »JACKPOT nagrado« naj bo usklajena s trajajočim »videzom zadovoljnosti« in »eksplozivnostjo odziva« na signal. Ta extra nagrada naj bo ISKRENO PRESENEČENJE in DARILO psu za hitrost in natančnost izvedbe!